Viktor Bernik, Suzana Brborović, Gašper Capuder, Ksenija Čerče, Nina Čelhar, Tina Dobrajc, Katja Felle, Mitja Ficko, Mito Gegič, Žiga Kariž, Staš Kleindienst, Vladimir Leben z Ercigoj Art, Uroš Potočnik, Adrijan Praznik, Arjan Pregl, Ana Sluga, Miha Štrukelj, Maruša Šuštar, Iva Tratnik, Sašo Vrabič, Joni Zakonjšek, Marko Zorović, Uroš Weinberger
Kaj je s sliko danes? To je osnovno vprašanje, ki si ga zastavlja razstava novejšega slovenskega slikarstva mlajše generacije, torej umetnikov, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Slika kot eminentno klasični medij je v premenah umetnosti 20. stoletja doživela revolucionarna prevrednotenja, zato pregled novejše slikarske produkcije nemara razkrije, da slika v novem tisočletju nastaja z zavestjo o temeljno drugačnem slikarskem pogledu. Ta pogled ne upravičuje več nedolžnosti v pojmovanju slike kot izpraznjenega mesta brez spomina in brez zgodovine, niti nedolžnosti, ki bi omogočala ugodje v varnem zavetju avtonomije umetniškega dela ali iluzije o možnem slikarskem zajetju resnice, ki ni kaj več kot le konstrukt, tudi kadar se nanaša na najbolj subjektivne vsebine, na spomin, na intimno, na strahove ali sanje. Vse prej se zdi, da mlajši slikarji medij obravnavajo kot mesto razkrivanja družbenega disenza, vsakdanjih zasebnih, nacionalnih ali nadnacionalnih patologij, zatekanja v zaprte vrtove privatnih tesnob ali cinično frivolnega poigravanja v plitvinah izpraznjenih in v neskončnost pomnoženih medijskih podob, hkrati pa jim vse to ne preprečuje evforičnega poigravanja s podobo, pravega veselja z njenim lahkotnim premeščanjem, izposojanjem, kopipejstanjem, kolažiranjem, sprevračanjem, banaliziranjem itd.
Razstava poskuša pokazati, v kakšno kompleksno mrežo je vpeta sodobna slikarska produkcija, mrežo tradicije medija, sodobne virtualne in tehnološke ter medijske predstavnosti, ob hkratni izkušnji prekrivanja meja različnih vizualnih in nevizualnih polj sodobne umetnosti in ob tem še z bolj ali manj trdno zavestjo o kritičnosti socialnega in globalnega trenutka, ki ga živimo. Zasnovana je kot pregled plodne in živahne slikarske produkcije zadnjega desetletja, ki razkrije zelo širok razpon samostojnih in avtentičnih slikarskih poetik posameznih avtorjev mlajše generacije in pokaže, da je bolj kot razbiranje grupacij, linij ali stilov, ki bi se v najboljšem primeru kvečjemu medsebojno izključevali, v tem fenomenu slikarstva mlajših generacij kot celoti mogoče prepoznati silovito ustvarjalno dinamiko, ki bistveno sooblikuje področje sodobne umetnosti.
What is the status of painting today? The question serves as the point of departure for an exhibition of the recent production of young generations of painters in Slovenia, i.e. artists born in the 1970s and 1980s. In the face of the shifts and changes that occurred in art over the 20th century, painting as an eminently traditional medium ran up against all conceivable boundaries, and also managed to transcend all of them, into either physical or social space. In the end, in the radically changed paradigm of contemporary art and subject to the monopoly of technologically-generated, instantaneous and virtual images, it had to tackle the issue of its own artistic ontology and resolve it, at least partially, in order to justify its continued existence as a legitimate artistic gesture. None of this put an end to painting; rather, the meaning and purpose of painterly work today seems to lie in the search for the reasons painting has survived as it has, and may also serve in the process to reveal the fact that in the new millennium paintings are made in and with the awareness of a fundamentally different artistic view. This view no longer affords us the innocence of perceiving or conceiving of a painting as a vacant, blank site devoid of memory or history, nor the innocence that would allow retreating into the safe haven of the autonomy of an artwork; nor the illusion that art can depict a truth that is more than just a construct, even with the most subjective of topics, such as memory, the intimate, and fears and dreams. Instead, it seems that young generations of artists treat painting as the site in which to expose and express social dissent, the everyday/mundane personal, and national and supranational pathologies, to retreat into the walled gardens of private anxieties, or cynical and frivolous frolicking in the shallows of emptied media images multiplied ad infinitum. At the same time, none of this prevents them from euphorically playing with the image, from finding real joy in lightly transposing, borrowing, copy-pasting, collaging, reversing, banalizing it and more.
ČAS BREZ NEDOLŽNOSTI / NOVEJŠE SLIKARSTVO V SLOVENIJI / RECENT PAINTING IN SLOVENIA arte contemporanea milano | |
| 6 Likes | 6 Dislikes |
| 355 views views | 715 followers |
| Education | Upload TimePublished on 21 Mar 2019 |
Không có nhận xét nào:
Đăng nhận xét