Metka Zupanič je v slovenskem prostoru uveljavljena kiparka in intermedijska umetnica, ki jo zanimajo predvsem aktualni problemi sodobne informacijske družbe, razmerja med umetnostjo in družbo ter medčloveški odnosi. V preteklih projektih je denimo obravnavala občutja strahu, ki se porajajo v posamezniku v današnjem času navidezne svobode (Anti – Global?, 2013), zgodbe delovnih migrantov v Sloveniji (Looking for a Better World, 2016) ter problematiko vseprisotnih nadzornih sistemov (On Your Face, 2016). V zadnjih letih pa se intenzivno posveča zlasti tematiziranju obsesivne militantnosti sodobne družbe (In tukaj smo, 2016). Del njenega večletnega projekta, v katerem preizprašuje teme, kot so vsakodnevno nasilje ter generiranje latentne napetosti v medijih, je tudi razstava Re-destrukcija, ki jo lahko označimo za avtoričin osebni pogled na aktualno politično situacijo v svetu. Meni namreč, da so bile vojne na Bližnjem vzhodu pravzaprav povod za povečan vojaški nadzor nad navadnimi državljani tudi v zahodnem svetu. Hkrati pa smo priče novim vojnim strategijam – omenja se celo druga hladna vojna, saj velesile ponovno tekmujejo med seboj, katera bo izdelala večje in močnejše morilsko orožje. Današnje medijske novice prinašajo po umetničinem mnenju zgolj strah in tesnobo. Tudi zrenje v nebo marsikje ni več povezano z občutji miru, pač pa s prikrito grozo pred "ognjem z neba".
Razstava, ki vključuje posamezna starejša dela in novo serijo kolažev, predstavlja tudi nekakšen hommage stoti obletnici konca prve svetovne vojne, ki je močno zaznamovala življenje na Goriškem. Umetnica namreč v svojih delih kombinira medijske podobe iz aktualnih vojnih žarišč in arhivske posnetke iz prve in druge svetovne vojne. Izbrano gradivo najprej fotografira, nato pa različne fragmente orožij in vojnih prizorov sopostavlja v presenetljiva, bodisi absurdna bodisi ironična medsebojna razmerja. Tehnika kolažiranja podob, ki se v nekaterih primerih raztezajo tudi v galerijski prostor, se je namreč že v preteklosti izkazala za idealen družbenokritični medij.1 Kot sama pravi, želi v delih izraziti tako svoja lastna občutja iracionalnega strahu ob spremljanju dnevnih novic kakor čustva, ki jih je podoživela ob pripovedih svojih prednikov o vojnih grozodejstvih. Obenem pa z deli, v katerih se prepletajo podobe uničevalnega orožja iz različnih obdobij, zlahka usmerja miselni tok gledalca in ga sooča s kaotičnim časom nesmiselnih vojn tako v minulem stoletju kot danes.
Usmerjanje gledalčevih misli je očitno tudi v videu In tukaj smo (2016), ki na prvi pogled prikazuje kovinsko nihalo. Vendar kmalu ugotovimo, da gre za naboj, prikazan na popolnoma črnem ozadju, ki pravzaprav poudari estetsko vrednost predmeta s primarno uničevalno funkcijo. Še bolj sugestiven pa je nizek moški glas, ki spremlja nihanje naboja: v gledalcu naj bi vzbudil spremenjeno, hipnotično stanje zavesti, v katerem naj bi iz spomina izbrisal vse misli in podobe, povezane z vojno in nasiljem.
Avtorica torej uporablja v svojih delih podobe, ki vplivajo na gledalčeva čustva – podobno kot vojno propagandno gradivo ali sodobni množični mediji. Znano je namreč, da so mediji mogočno orodje družbenega nadzora, da imajo moč spreminjanja/potvarjanja dogodkov, o katerih poročajo, s tem pa vplivajo tudi na mišljenje in vedenje ljudi. Zato se zdi, da je njena kritika družbe večplastna. S svojimi deli, v katerih prepleta intimna občutja in družbeno zgodovino, gledalcu jasno predoča noro podobo današnjega sveta, nekakšne razčlovečene družbe, ki se iz preteklih morij ni prav ničesar naučila. Po drugi strani pa v njenih delih zaznamo kritiko medijev, ki pod vplivom političnih struktur načrtno izkrivljajo podobo družbene stvarnosti.
Nataša Kovšca
METKA ZUPANIČ : RE - DESTRUKCIJA camera iphone 8 plus apk | |
| 2 Likes | 2 Dislikes |
| 94 views views | 715 followers |
| Education | Upload TimePublished on 21 Oct 2018 |
Không có nhận xét nào:
Đăng nhận xét